Družinski negovalec - Domov
Družinski negovalec

Kazalo

Domov

Priročnik Družinski negovalec

Kontakti

tel.: 01/7810-710
faks: 01/7810-720
e-pošta:
info@druzinski-negovalec.si

Pomembne povezave

›› www.seniorji.info
›› med.over.net
›› Senior 60
›› Zveza društev diabetikov Slovenije
›› Društvo Hospic
›› Revija Kapnik

SPREMENJENO OBNAŠANJE STAROSTNIKA

Spremembe v obnašanju starostnika so zelo pogost pojav, ki ga običajno pripisujemo kar starosti sami in ob tem ne pomislimo, da je morda v ozadju resno obolenje. Znaki spremenjenega obnašanja so lahko enaki, vzroki zanje pa povsem različni. Zmedenost je na primer lahko posledica poslabšanja fizičnega zdravja (akutna infekcija), lahko je posledica stranskega učinka zdravila, lahko pa je znak začetne demence. Zato se morajo družinski negovalci naučiti razločevati med vzroki sprememb, ki vplivajo na spremenjeno vedenje.

Ko se vaš varovanec prične obnašati drugače kot običajno, morate biti na to pozorni. Najprej pomislite, če se je njegovo telesno počutje kaj spremenilo. Velikokrat starostnik reagira na akutno infekcijo, kot so na primer vnetje sečil, prehlad ali pljučnica, s spremenjenim vedenjem prej kot pa s povišano temperaturo.

Če ste izključili to možnost, usmerite svojo pozornost na zdravila, ki jih vaš varovanec uživa. O vseh mogočih zapletih si poglejte v poglavju o zdravilih. Če ste prepričani, da vzrok za spremenjeno vedenje vašega varovanca ni ne akutni infekt in ne posledica zdravil, je možno, da gre za:

  • spremenjeno obnašanje v starosti,
  • spremenjeno obnašanje bolnega starostnika,
  • depresijo ali
  • demenco.


Spremenjeno obnašanje v starosti
Na splošno velja, da se lastnosti osebe v starosti bolj potencirajo. Pri nekaterih starostnikih so te lastnosti izrazite pri drugih ne. Če je bil nekdo v življenju, na primer, varčen ali zapravljiv, bo v starosti še bolj. Ni pa običajno, da bi varčna oseba postala v starosti zapravljiva in obratno. Take spremembe je potrebno budno spremljati, ker so lahko znak česa drugega. V starosti se potencirajo tudi karakterne lastnosti osebe. Gospodovalna osebnost bo lahko še bolj gospodovalna, plaha še bolj plaha. Če je gospodovalna oseba izgubila svoj vpliv in ostala sama, se rado zgodi, da si želi pridobiti vpliv nad drugimi osebami. Prav tako oseba, ki je v življenju imela vseskozi podporo druge osebe, se tej ne želi odreči, ko ostane sama. Obe osebi težita k zbujanju pozornosti. Ena z agresivnim vedenjem, druga z depresivnim vedenjem. Obe se lahko zatekata k bolezenskim simptomom, k obtoževanju, grožnjam, skratka težita k nenehni pozornosti svojih bližnjih. To obnašanje ne moremo pripisovati bolezni. Za svojce in družinske negovalce je to obnašanje neprijetno in obremenjujoče. V tej situaciji lahko razumemo rek, da so starostniki lahko včasih kot majhni otroci. Potrebujejo veliko pozornosti in skrbi, a jim je potrebno, kot malim otrokom, postaviti meje. V življenju je zaradi nihanja med pripadnostjo staršem in lastni družini, že marsikateri družinski negovalec, ki ni znal postaviti meja, izgubil svojo zasebnost in bil deležen razpada lastne družine.

Spremenjeno obnašanje bolnega starostnika
Stari ljudje se na bolezen odzivajo različno. Nekateri postanejo samoljubni in dajejo neprijazne in boleče pripombe. Drugi težko razumejo, da so postali odvisni. Izgubijo pogum, pasivno sprejemajo bolezen in si ne prizadevajo, da bi ozdraveli. Lahko postanejo tudi odkrito sovražni do negovalca. Bolniki priklenjeni na posteljo se večkrat pretirano zaprejo vase in so pozorni le na svoje probleme. Bolestno in čezmerno se ukvarjajo s svojimi boleznimi in si jih včasih še sami nekaj domišljajo. Varovanec se včasih začne vesti kot majhen otrok, postane razdražljiv, nerazumen, čezmerno odvisen in zahteva nenehno pozornost. Lahko pa starostnik reagira na svojo bolezen tudi z nemirom in pretiranim strahom.

Na bolezen se bo vaš varovanec odzival tako, kot se je v življenju odzival na stresne situacije. Bistvena sestavina delovanja družinskega negovalca je varovancu pomagati, da je kolikor mogoče neodvisen. Človek je navadno v skušnjavi, da bi storil več za varovanca, kot je potrebno. Pogosto je namreč hitreje in lažje nekaj storiti sam, kot spodbujati varovanca, da to sam opravi. Trajalo bo dlje časa, če boste stali ob njem, ko se na primer oblači in mu boste le nekoliko pomagali. Dolgoročno pa ta dejavnost starostniku daje občutek zadovoljstva, da nekaj še zmore sam. Če je le mogoče, naj varovanec sodeluje pri načrtovanju nege in tudi pri njej aktivno sodeluje.

Depresija v starosti
Vsakdo se včasih počuti žalosten in potrt. To je del normalnega življenja. Ko pa je tako počutje del vsakdanjega življenja, je to lahko depresija. Depresija ni normalen del staranja. To je ozdravljiva bolezen prav tako kot bolezen srca ali sladkorna bolezen. Žalost ob izgubi ali potrtost se razlikujeta od depresije. Oseba, ki je potrta in žaluje, opravlja normalno vsakodnevne aktivnosti. Depresivna oseba pa trpi za simptomi, ki vplivajo na njeno sposobnost normalnega funkcioniranja v daljšem obdobju. To je bolezen, ki povzroči, da oseba ne more več samostojno skrbeti zase, kljub temu da fizično to zmore.

Depresija je resna bolezen, za katero zboli v ZDA kar 15 odstotkov starejših ljudi. Odstotek je še višji pri starih ljudeh, ki so v bolnišnicah ali domovih za starejše. Če se je depresija pojavila že v mlajših letih, se pogosto ponovi tudi v starosti. Depresijo, ki se prvič pojavi v starosti, je težavno spoznati, saj so običajno prisotni še drugi znaki kroničnih bolezni.

Demenca pri starostniku
O demenci se danes veliko govori, saj povzroča najhujše spremembe v obnašanju starostnika. Negovanje osebe z demenco je za družino težka naloga. Ljudje z različnimi oblikami demence imajo napredujoče možganske motnje. Te povzročajo starostnikom mnogo težav. Posebno težko se nečesa spomnijo in obdržijo jasno mišljenje. Imajo tudi težave pri komuniciranju z drugimi in zato težko ustrezno skrbijo zase. Demenca je seštevek razpoloženjskih nihanj in lahko v trenutku spremeni človekovo osebnost in njegovo vedenje.

Spremenljivo obnašanje je eden najtežjih problemov nege dementne osebe. Lažje se boste spopadli s tem problemom, če boste uporabili svojo ustvarjalnost, prilagodljivost, potrpežljivost in sočutje. Vse to vam bo pomagalo, da ne boste vzeli nastalih situacij preveč osebno in obdržali smisel za humor.

Zavedati se morete, da ni mogoče spremeniti osebnosti varovanca. Oseba, ki jo negujete, ima spremembe v obnašanju in te oblikujejo njeno osebnost. Ko skušate nadzorovati in spreminjati njeno obnašanje, ste večinoma neuspešni ali naletite na njen odpor. Kaj lahko storite?

Poskušajte se prilagoditi obnašanju vašega varovanca. Zapomnite si, da vi lahko vplivate na svoje obnašanje, vaš varovanec pa tega ne zmore. Ko se boste prilagodili njegovemu obnašanju in opustili prepričevanje, se bo spremenilo tudi obnašanje varovanca.

 

Copyright © 2006 Dom starejših občanov Grosuplje | Pravno obvestilo | Produkcija: NET Informatika