Družinski negovalec - Domov
Družinski negovalec

Kazalo

Domov

Priročnik Družinski negovalec

Kontakti

tel.: 01/7810-710
faks: 01/7810-720
e-pošta:
info@druzinski-negovalec.si

Pomembne povezave

›› www.seniorji.info
›› med.over.net
›› Senior 60
›› Zveza društev diabetikov Slovenije
›› Društvo Hospic
›› Revija Kapnik

OCENA POTREB STAROSTNIKA

Skrb za starostnika ni enosmerna cesta. Obstaja veliko možnosti, vendar morate ugotoviti, kaj vaš varovanec v resnici potrebuje. Ne bo odveč, če še enkrat ponovimo nekaj najpomembnejših ugotovitev :

  • Reševanja problema oskrbe vašega varovanca se lotite postopoma.
  • Dobro premislite vse možne rešitve in se lotite problema z izdelanim načrtom.
  • Najti najboljšo rešitev je zelo težaven miselni proces, vendar ne obupajte!
  • Ne poskušajte vsega prevzeti nase in vsega urediti sami. Ključ do rešitve je skupinsko delo.
  • Skrb za starostnika je dinamičen proces. Situacija se bo neprestano spreminjala in vaša strategija se bo morala prilagajati nastalim spremembam.


Preden kakorkoli ukrepate, podrobno proučite situacijo vašega varovanca. V osebnem pogovoru boste dobili veliko boljše informacije, kot če se pogovarjate s sosedi ali sorodniki.
Začnite pri ugotavljanju zdravstvenega stanja tako fizičnega kot psihičnega. Preglejte medicinsko dokumentacijo, razne izvide, mnenja specialistov. Če vaš varovanec ni bil pri zdravniku dlje časa, je sedaj čas, da ga skupaj obiščeta. Pogovorite se z zdravnikom glede zdravstvenega stanja starostnika, prognoze obolenja, postopkov zdravljenja in jemanja zdravil.

Skušajte si odgovoriti na naslednja vprašanja;

  • Ali se je stanje nenadoma poslabšalo (možganska kap, infarkt), ali je stanje nastajalo postopoma že nekaj let (artritis, demenca).
  • Ali so v ospredju fizične ali psihične težave?


Ugotovite kaj vaš varovanec lahko naredi sam, kje rabi pomoč in kaj mora narediti druga oseba. Pozorni bodite tudi na predvideno prognozo obolenja. Po zlomu kolka se starostnik, ki nima drugih resnih obolenj, lahko rehabilitira in je zato potrebna le kratkotrajna pomoč. Če pa so prisotne tudi psihične motnje (demenca, zmedenost) bo verjetno morala biti pomoč dolgotrajna. Pomembno je, da vključite v načrtovanje pomoči tudi prizadeto osebo. Skušajte upoštevati njene vrednote, njen način življenja, čeprav je le ta lahko zelo drugačen od vašega.

Pri ocenjevanju potreb vašega varovanca vam bo morda v pomoč naslednji seznam aktivnosti pri katerih starostniki najpogosteje rabijo pomoč:

  • Pomoč pri gospodinjstvu: pranje perila, delo na vrtu, pospravljanju stanovanja.
  • Nakupovanje živil in ostalih potrebščin.
  • Kuhanje : kuhanje hrane, serviranje, hranjenje, pomivanje posode.
  • Osebna nega: umivanje, kopanje, oblačenje, slačenje.....
  • Organizacija prevozov (v cerkev, k prijateljem,...).
  • Prevozi in spremstvo k zdravniku, v lekarno.
  • Jemanje zdravil, naročanje zdravil.
  • Plačevanje računov, položnic, dvig pokojnine.
  • Bančne zadeve, krediti, obveznice, dohodnina, hranilne vloge.
  • Lastniške zadeve: kupovanje in prodaja nepremičnin.
  • Pravne zadeve.
  • Urejanje zdravstvenega zavarovanja, dodatnega zavarovanja in podobno.
  • Skrb za varnost v stanovanju( požarni alarm, zadostna osvetlitev, zavarovano stopnišče, nedrseče preproge,...).
  • Pomoč pri odpravljanju tektonskih barier (stopnišče, pragovi,...).
  • Pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov (obiski sosedov, prijateljev,...).
  • Nudenje čustvene podpore (osebe s katerimi se lahko pogovarjajo, ga razumejo).



V svetu si za oceno potreb starostnika pomagajo s posebnimi tabelami oziroma skalami.

 

 

Copyright © 2006 Dom starejših občanov Grosuplje | Pravno obvestilo | Produkcija: NET Informatika