Družinski negovalec - Domov
Družinski negovalec

Kazalo

Domov

Priročnik Družinski negovalec

Kontakti

tel.: 01/7810-710
faks: 01/7810-720
e-pošta:
info@druzinski-negovalec.si

Pomembne povezave

›› www.seniorji.info
›› med.over.net
›› Senior 60
›› Zveza društev diabetikov Slovenije
›› Društvo Hospic
›› Revija Kapnik

SPREMEMBE V STAROSTI

Preden se podrobneje seznanite z vlogo družinskega negovalca, morate poznati še nekaj posebnosti, ki jih prinaša obdobje starosti in staranje.


Kaj morate vedeti o procesu staranja?
Staranje ni bolezenski proces. V življenju človeka vsi organi v telesu delujejo skladno kot celota in omogočajo telesno, fizično, umsko in duhovno zdravje. Če se to skladno delovanje poruši, se pojavijo znaki bolezni. Celo izguba spomina in sprememba osebnosti so rezultat nepravilnega delovanja telesa in ne starosti same.

Staranje je izkušnja, ki si jo delijo človeška bitja. V zadnjem času smo priče starostnikom, ki so aktivni še pri 80- ali 90-ih letih. Mnogo je mnenj o staranju, ki niso resnična ali so pretirana. Med temi so značilna prepričanja, da postanejo ljudje z leti bolj pozabljivi in razdražljivi, izgubljajo zanimanje za druge, imajo težave z učenjem in so podvrženi padcem in boleznim. Če poznamo proces staranja, lažje razumemo odnos med nastankom določenih bolezni in znaki normalnega staranja. Staranje samo po sebi ni bolezen. Res pa je, da (staranje) povzroči večjo dovzetnost za bolezni in poškodbe.

Ta trditev se lahko preveri na primeru nastanka pljučnice. Ker pljuča v starosti izgubijo svojo elastičnost, starejši ne dihajo tako globoko kot mlajši. To zavira produktiven kašelj. Če k temu dodamo še povečano dovzetnost za okužbe in morebitni prehlad, lahko vse to vodi do pljučnice in šele pljučnica je bolezen. Vsako odstopanje od normalnega obnašanja, spremembe osebnosti, umskih sposobnostih ali normalnega delovanja telesa so običajno znaki bolezni in o tem se moramo posvetovati z zdravnikom.

Vplivi dednosti in okolja
Raziskave kažejo, da na dolžino življenja najbolj vplivata dednost in življenjsko okolje. Starši svojo dedno zasnovo prenesejo na svoje otroke. To vključuje programiranje vseh celic, torej zgradbo celotnega telesa in tudi njegovo starost. Z drugimi besedami, če so starši in stari starši živeli zelo dolgo, lahko otroci upravičeno pričakujejo enako. Ta pričakovanja se spremenijo, če oseba živi v drugačnem življenjskem okolju ali spremeni življenjske navade. Če so bile v družini prisotne bolezni, kot so diabetes ali visok krvni tlak, je velika verjetnost, da bodo za njimi zboleli tudi družinski člani. Vendar s primernim načinom življenja te bolezni lahko omilimo ali se jim celo izognemo.

Dejavniki okolja ne morejo spremeniti dednosti, lahko pa vplivajo na nastanek sprememb v starosti. Življenjsko okolje se hitro spreminja. Vedno večja je onesnaženost zraka, vode in zemlje. Na te spremembe ni mogoče vplivati. Izbiramo lahko samo med mestnim in podeželskim okoljem. Veliko pa starostniki lahko storijo za svoje zdravje z zdravim načinom življenja. Zdrav način življenja obsega primerno fizično aktivnost, ohranjanje svežine duha, primerno prehrano in opustitev zdravju škodljivih razvad.

Staranje telesa
Prve spremembe staranja se pokažejo na srcu in ožilju. Povzročijo manjšo učinkovitost srca in s tem slabšo preskrbo s kisikom. Ljudje se lahko prej utrudijo. Pojavijo se spremembe na kosteh in mišicah, kar povzroča okornost in bolečine. Kosti neprestano izgubljajo minerale, in spreminja se njihova struktura, izgublja se kostna masa. Ženske so po 50. letu bolj podvržene izgubi kostne mase kot moški. Kosti postanejo bolj krhke in zato je možnost zlomov ob padcih veliko večja. Zmanjšuje se tudi mišična masa. To so razlogi za oslabelost in togost ob padcih mnogih starostnikov, ki se ne posvečajo dodatni fizični aktivnosti. Pogosto se pojavi tudi oslabelost mišic mehurja in rektuma. Lahko se pojavijo težave pri zadrževanju urina in blata. S primernimi vajami lahko te mišice ohranimo daleč v pozna leta.

S staranjem se spremeni tudi delovanje čutil. Najbolj opazna sta vid in sluh. Teh sprememb se je potrebno zavedati in si pravočasno priskrbeti ustrezne pripomočke. Nekaterim delajo težave tudi spremembe vonja in okusa. Tako lahko izgubi hrana okus in jo zato bolj začinijo in solijo. Opazne so tudi spremembe na koži in laseh. Te so za mnoge morda neprijetne, vendar nimajo posebnega vpliva na telesno zdravje. Spremeni se raven hormonov. Mišljenje, spomin, učenje in čas reagiranja so upočasnjeni, različno od osebe do osebe. Pomembno si je zapomniti, da osebnost ostane nespremenjena vse obdobje staranja.


Kaj lahko naredite?
Mnogo starejših ljudi ima kronične bolezni, jemlje zdravila in se podreja zdravljenju, pa vendar obdrži aktiven način življenja. Sodobna medicina nam kljub boleznim omogoča živeti dlje in kvalitetnejše. Vendar se moramo potruditi tudi sami. Primerna telesna aktivnost, ustrezna prehrana in socialna vključenost so elementi, ki nam omogočajo kakovostno življenje v starosti. Seveda pa vse to ni enostavno, če smo si skozi leta življenja pridobili »zdravju škodljive navade« kot so prekomerno uživanje preveč kalorične hrane, kajenje, prekomerno pitje kave, poležavanje, prekomerno gledanje TV ...in podobno.

Večina starejših ljudi spremeni svoje navade ko le te resno ogrozijo njihovo zdravje. Mnogokrat se takrat škodljivih posledic ne da povsem odpraviti. Vendar je bolje pozno kot nikoli. Tudi prehitro spreminjanje navad ima lahko škodljive posledice. Na primer, če dolgoletni pivec piva, nenadoma preneha s pitjem in ne nadomesti tekočine v količini kot jo je bilo telo navajeno, bo imel zelo kmalu resne težave z ledvicami in mehurjem. Zato se je potrebno sprememb lotiti počasi in načrtno. Pametno se je v takih primerih tudi posvetovati s svojim zdravnikom.

Kaj pa če kljub nasvetom zdravnika in prigovarjanju svojcev, starostnik ne želi opustiti zdravju škodljivih navad? Upoštevati je potrebno, da ima psihično urejen starostnik pravico da o sebi odloča sam. Morda se to na prvi pogled ne zdi prava rešitev, saj s svojim ravnanjem ogroža lastno zdravje. Naša dolžnost je da ga na posledice škodljivega ravnanja opozorimo, vendar ga nimamo pravice prisiliti v spremembo proti njegovi volji. Večkrat nam je v pomoč da pretehtamo na eni strani posledice škodljivih navad na starostnikovo zdravje in na drugi strani kakovost preživljanje ostanka življenja. Vsi se strinjamo, da je kajenje škodljivo, vendar kakšno kakovost bivanja bo imel strastni kadilec pri 70 letih, če mu boste »na silo« odvzeli edini užitek, ki mu je še ostal? Z vztrajnostjo, naklonjenostjo in iznajdljivostjo boste vedno dosegli več kot s silo.

Če pa je starostnik depresiven, psihično spremenjen ali dementen mora biti naše ravnanje drugačno. Več o tem lahko preberete v poglavju Spremenjeno obnašanje starostnika.

 

 

Copyright © 2006 Dom starejših občanov Grosuplje | Pravno obvestilo | Produkcija: NET Informatika