Družinski negovalec - Domov
Družinski negovalec

Kazalo

Domov

Priročnik Družinski negovalec

Kontakti

tel.: 01/7810-710
faks: 01/7810-720
e-pošta:
info@druzinski-negovalec.si

Pomembne povezave

›› www.seniorji.info
›› med.over.net
›› Senior 60
›› Zveza društev diabetikov Slovenije
›› Društvo Hospic
›› Revija Kapnik

POSKRBITE TUDI ZASE

Negovanje je lahko zelo utrudljivo in stresno. Ko skrbite za nekoga drugega, mimogrede pozabite nase. Zelo pomembno je, da si vzamete čas zase in za svoje potrebe, saj le tako lahko preprečite stres, frustracije in izgorevanje. Napori ob dolgotrajnem negovanju starostnika in pozabljanju na lastno dobro počutje lahko privedejo tudi do ogrožanja lastnega zdravja.

 

Vpliv negovanja na zdravje in dobro počutje

Velikokrat slišimo: »Mož ima alzheimerjevo bolezen, toda v bolnišnici sem jaz, ne on!« Take situacije so vse zelo zapletene. Raziskovalci vedo veliko o vplivih negovanja na zdravje in dobro počutje. Na primer, če negujete zakonca med 66. in 96. letom starosti in vam to povzroča močan fizični in emocionalni pritisk, je možnost prerane smrti v 63 % višja kot pri tistih, ki niso negovalci svojih zakoncev. Žalovanje za izgubljeno osebo, neprestana stresna situacija, fizični napori negovanja in biološke ranljivosti, ki pridejo z leti, vas resno ogrožajo in se kažejo v obliki zdravstvenih problemov in celo s prezgodnjo smrtjo.

Zdravstveno stanje pa ni ogroženo samo pri starejših negovalcih. Če ste edinec, ki mora prevzeti skrb za svoje starše, medtem pa sprotno krmari med svojo službo in skrbjo za doraščajoče otroke, ste oseba z naraščajočim tveganjem za depresijo, kroničnimi boleznimi in možnostjo poslabšanja kakovosti svojega življenja.

Ne glede na omenjeno tveganje pa so družinski negovalci vseh starosti manj naklonjeni skrbi za svojega zdravja kot nenegovalci. Ne glede na starost, spol, raso in narodnost negovalci opažajo pri sebi naslednje probleme:

  • pomanjkanje spanja,
  • slabe prehranjevalne navade,
  • upad rekreativnih dejavnosti,
  • ko zbolijo, ne ostanejo v postelji dokler je potrebno,
  • pomanjkanje obiskov zdravnika.

Družinski negovalci so bolj podvrženi pretirani uporabi alkohola, kajenju in ostalim drogam. Negovanje lahko zelo vpliva tudi na čustveno področje, saj so pogoste frustracije in depresivna stanja. Študije namreč ocenjujejo, da je 46 do 59 % negovalcev klinično depresivnih. Po eni strani je torej negovanje družinskega člana izražanje ljubezni in pripadnosti in je zelo pozitivna osebnostna izkušnja, po drugi stani pa je negovanje izčrpujoče in zelo stresno, saj dolgotrajne zahteve po negovanju izjemno obremenjujoče delujejo na negovalca.

 

Prevzem odgovornosti za lastno zdravje

Kot negovalec ne morete vplivati na potek kronično napredujoče bolezni niti ne morete preprečiti škode, ki jo le-ta povzroča nekomu, ki ga negujete. Toda veliko lahko storite, če prevzamete odgovornost za svoje dobro počutje in se srečate s svojimi lastnimi potrebami.

Razmišljati o svojih potrebah se nekaterim zdi povsem neumestno, ko je vendar njihov varovanec potreben pomoči in ne oni. Opuščanje skrbi zase je lahko življenjski vzorec, nega drugega je pač lažja izbira. Kot družinski negovalec se morate vprašati: »Kakšno korist ima oseba, ki jo negujem, če postanem bolan ali če umrem?« Spremenite stare vzorce obnašanja in nadvladajte ovire, čeprav to ni lahko. Nikoli ne pozabite:

 

Skrb zase je ena najpomembnejših in hkrati najbolj zanemarjenih aktivnosti s strani negovalcev. Samo kadar dobro skrbimo zase, smo učinkovita pomoč drugim. Ko skrbimo zase imajo od tega korist tudi osebe ki jih negujemo

 

 

 

Copyright © 2006 Dom starejših občanov Grosuplje | Pravno obvestilo | Produkcija: NET Informatika